Da ima človek tendenco obnašati se kot čredna žival, pravita in nadalje raziskujeta tako psihologija kot sociologija.
Celo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) piše pod definicijo besede čreda: 2. slabš. neosveščena človeška množica: menil je, da je poklican voditi čredo / uspavati človeško čredo z obljubami 3. star. skupnost vernikov: krščanska, verna čreda
Ta članek je 5. (predzadnji del) seminarja z naslovom »Zakaj ne boste dosegli željenega cilja v življenju«.
V tem članku boste spoznali, kaj žene človeka, da se tako obnaša. In poskušali bomo dati odgovor na 2 pomembni vprašanji: Je bolje biti zunaj črede ali v čredi? Katera pozicija daje boljše rezultate pri doseganju ciljev? Doseganje ciljev je namreč naš fokus v tem seminarju.
Odgovor na ti vprašanji namreč ni tako samoumeven kot se zdi na prvi pogled.
Če še niste prebrali predhodnih člankov, jih preberite zdaj, ker boste tale članek leže umestili v širši kontekst seminarja:
Kako je bilo nekoč?
Seveda, sedeli smo okoli ognja v skupini. In se v skupini branili pred sabljastim tigrom, če nas je napadel. V skupini smo pridelovali hrano, da smo preživeli.
Danes je hrana v trgovinah. Nihče nas ne napada. Ampak vseeno mnogi silijo v čredo.
V stranko. V cerkev. V religijo. V duhovnost. V klub. V društvo. V tako ali drugačno skupino s takimi ali drugačnimi pravili in etičnimi normami.
Zakaj je temu tako?
Kako je v čredi?
Ena prednost črede je varnost. Smo namreč stalno v nekem strahu, ki ga je manj, ko smo med drugimi.
Druga prednost črede je bližina ljudi. Smo namreč socialna bitja.
Ampak za te prednosti je treba plačati.
En del plačila je izguba individualnosti. Drugi del plačila je zmanjšanje raznolikosti zaradi rutine, ki jo prinaša čreda.
Za se pridružiti čredi ni treba narediti kaj dosti. Le podrediti se je treba čredni miselnosti, kar pomeni izklop zdrave kmečke pameti. Za tiste, ki so v čredi, namreč mislijo drugi.
Čreda ima določene neugodne lastnosti oziroma okoliščine. Kamor se obrneš v čredi, stopiš v drek in gledaš neko ovčjo rit.
Mogoče je v čredi res toplo, ampak smrdi. Je pa res, da se na smrad človek navadi kot je razvidno v družbi. Toleriramo in/ali sprejemamo namreč situacije, ki bi jih pred desetletji samo z izklopljenimi možgani. Kar najbrž pomeni, da ima danes dosti ljudi izklopljene možgane.
Več na tematiko čredne miselnosti si lahko pogledate v video seminarju 9 šokantnih psiholoških eksperimentov, ki kažejo človeka celo v grozljivi luči
Nenazadnje je čredna miselnost vidna tudi v veri v Zakon privlačnosti, ki sem ga obdelal v video seminarju Zakaj je zakon privlačnosti nateg množic in kateri je dejanski zakon za uspeh
Kako pride do čredne miselnosti, je razloženo v članku Zakaj se ljudje (razumna bitja!), obnašamo nerazumsko in dostikrat naravnost butasto
Kaj pa izven črede?
Izven črede je nevarno. Ker si sam. Kar sicer ne pomeni, da si osamljen. Ampak ljudje samoto v splošnem enačijo z osamljenostjo. Le-te pa je ljudi blazno strah.
Vsekakor človekova individualnost izven črede ni pod vprašajem. In možnost raznolikosti takega življenja je neprimerno večja kot v čredi, kjer je človek omejen z okvirjem črede.
Da stopiš iz črede, je treba imeti razdelano življenje v nulo, sicer boš imel težave. In »pošlihtano« moraš imeti v glavi. Moraš biti osebnostno zrel. Ne sme te biti strah. Zdrava kmečka pamet mora biti tvoje glavno orodje in orožje.
Takih ljudi je malo.
Seveda se bodo mnogi dali med take, ker kdo pa bo z navdušenjem pritrdil, da je ovca z izklopljenimi možgani, ki se podreja pravilom in slepo verjame, kar se ji pove?!?!?
Na žalost pa si lahko sami potrdite, da je v družbi tako.
Vprašajte recimo ljudi, ki fanatično verjamejo v boga, zakon privlačnosti in množico podobnih duhovnih nebuloz, zakaj v to verjamejo in kje so dokazi. Reakcije ljudi bodo ekstremno negativne, o dokazih pa ne boste slišali nič razen dodatnih nebuloz.
Najboljša hrana za ovce so namreč nebuloze. Taka hrana ovce drži v neki hipnozi, kjer jih je moč striči po želji. In ovce so še hvaležne in za to celo plačajo. Do trenutka, ko jih oderejo pri živem telesu.
Ste užaljeni, ker uporabljam besedo ovca v kontekstu opisovanja človeškega obnašanja? Dajmo to takoj razčistiti!
Moja »ovčja« zgodba
Jaz sem bil skoraj deset let taka ovca, da bi mi morali dati najvišje ovčje odlikovanje. To je bilo v 90ih letih, ko sem šel v Avstralijo in se prvič srečal z duhovnostjo.
Verjel sem take nebuloze, da se danes vprašam, kako sem lahko pogledal zjutraj v ogledalo in nisem videl osla.
Moje ovčje oslovstvo ali oslovska ovčjost me je stalo ogromno časa, denarja in energije. Več ali manj vrženo proč.
Koristno je pa le bilo za 2 stvari:
- da sem dojel, da me duhovnost ne bo pripeljala do cilja in sem stopil na svojo pot,
- da dandanes prepoznam ali celo zavoham duhovno nebulozo, šarlatane, prevarante in lažne guruje že na daleč.
Zakaj delam, kar delam in pišem, kar pišem in govorim, kar govorim in se obnašam kot se obnašam?
Moj namen je, da po najboljših močeh na vse možne načine pokažem ljudem, ki bi radi iz črede, da ta pot obstaja in da se splača stopiti na njo.
Da ta pot ni tako zahtevna kot jo predstavljajo v duhovnosti.
Da ljudi ni treba biti strah.
Da je boljše živeti izven črede, ker življenje lahko živimo super brez pomoči nekih bitij in nekih energij iz nekih nevidnih dimenzij, za katere imamo ravno toliko dokazov kot je zdravilne moči v homeopatskem zdravilu, ki je maksimalno razredčeno za največjo moč delovanja.
Vaša reakcija?
Tistih, ki so do tukaj z gnusom, jezo, užaljenostjo, ogorčenjem in podobnimi psihičnimi stanji že zdavnaj nehali brati, pač ne morem več nagovarjati. So šli nazaj v čredo.
Za pristaše črede je namreč nekaj značilno: razmišljanje z zdravo kmečko pametjo jih odbija, ker jim uničuje nebuloze, s katerimi se hranijo. Potem se bojijo za svoje preživetje.
Vi, ki ste še tukaj in to berete, pa bi mi mogoče rekli v živo: »Robert, pretiravaš! Saj nek red vendar mora biti. To ne pomeni avtomatsko, da je človek ovca.«
Absolutno! Se strinjam. Ampak nasprotje reda ni avtomatsko kaos, ki naj bi bil slab.
Obstaja red v čredi, ki prepoveduje vklop možganov. In obstaja naraven red, ki se vzpostavi, če ljudje uporabljajo možgane oz. zdravo kmečko pamet.
Ampak nima smisla o tem zdaj razširjati razpravo. Važno je, da pridemo do cilja tega seminarja. In cilj tega seminarja je, da si pogledamo, kako bomo prišli do našega želenega cilja v življenju.
Kje je možno doseči končni cilj: v čredi ali izven?
Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo najprej definirati, kaj je končni cilj. To je tisti cilj, za katerega sem skoraj prepričan, da se ga 99% ljudi ne zaveda. Pa je vseeno njihov cilj!
Hmm, kako lahko rešimo tale pravkar opisani paradoks?
To bomo naredili v zadnjem članku tega seminarja. In potem bo postalo jasno, kje se splača živeti: v čredi ali izven in zakaj!
P.S. Vsaka podobnost s človeškim obnašanjem je v naslednjih dveh videih naključna namerna.
Temu se reče zaleteti se z glavo v zid (trajanje: 6 sekund)
Temu pa zaletavati se z glavo v zid (trajanje: 17 sekund)
Preberite 6. (zadnji) del seminarja: Kaj si dejansko želite in kako lahko to dosežete