Večina ljudi psihično trpi. Dejstvo!
Psihično trpljenje je neugodno. Dejstvo! In je nepotrebno! To je še večje dejstvo!
Vendar ljudje iščejo rešitve na napačnih krajih pri napačnih ljudeh ob napačnem času na napačen način.
Da bi se spoprijeli s trpljenjem in se mu izognili ali ga zmanjšali, je dobro, da razumemo, kako nastane. In katere opcije so nam potem na razpolago.
Odgovore boste našli v tem članku, ki je 2. del seminarja z naslovom »Zakaj ne boste dosegli željenega cilja v življenju«. Postalo vam bo tudi jasno, kaj dela v tem članku ta slika, ki kaže situacijo pred in po renovaciji.
Poglejte si 1. del z naslovom To bi ljudje radi imeli oziroma dosegli oziroma dobili, ampak…, ker boste lažje umestili 2. del v širši kontekst razumevanja, ki ga predstavlja ta seminar.
Prejšnji del tega seminarja smo končali s situacijo, ki je okrog nas: večina ljudi psihično trpi na tak ali drugačen način.
In omenili smo, da je šel Buda iskat razlago in rešitev za trpljenje ljudi.
Kaj je ugotovil Buda?
Izsledki in zaključki Bude o trpljenju so zapisani v Štirih plemenitih resnicah:
- Trpljenje obstaja in vodi v nezadovoljstvo. (To si lahko potrdimo sami brez da bi bili Buda).
- Trpljenje izhaja iz dveh povezanih stvari:
- Želje po stvareh (ki jih nimamo).
- Neznanja, ki predstavlja korenine, iz katerih raste drevo želja in hrepenenja, katerega sadovi so trpljenje. To neznanje je v svojem bistvu nerazumevanje, kako stvari dejansko so. To pa povzroča nesporazume in zablode.
- Trpljenje preneha, ko dojamemo in spravimo v prakso, kar je omenjeno v #2 tj. ozavestimo, za kaj gre, začnemo razumeti in prenehamo z željami.
- Pot, ki vodi do prenehanja trpljenja, je Plemenita osmera pot, katere prvi korak je razumevanja Štirih plemenitih resnic.
Več o Štirih plemenitih resnicah si lahko preberete na Wikipediji:
- V slovenščini (krajši tekst)
- V angleščini (daljši tekst)
Boste šli po dolgi poti?
Plemenita osmera pot je dolga. Ne v kilometrih (te dolžine namreč sploh nima!), ampak v času.
Za večino (praktično za vse!) ljudi velja, da ne pridejo do konca Plemenite osmere poti v tem življenju. Za njih seveda ni problem, ker po tej poti hodijo kot budisti, ki verjamejo v reinkarnacijo.
Več o tej poti se lahko preberete na Wikipediji:
- V slovenščini (krajši tekst)
- V angleščini (daljši tekst)
Kaj pač, če ne verjamete v reinkarnacijo? Kaj, če imate na razpolago samo to življenje?
In kaj, če verjamete v reinkarnacijo, pa bi radi prišli do konca Plemenite osmere poti v tem življenju?
Ja, je možno! Po bližnjici. Informacije o tej bližnjici boste dobili v tem seminarju, katerega 2. del predstavlja tale članek.
Eno bolj splošno razlago bližnjice boste našli v članku Zakaj ne uporabimo garantirane bližnjice do uspeha.
Začnimo na začetku
Kdaj in kje je začetek?
Ne, ne ob nastanku univerzuma. Začeli bomo ob našem rojstvu!
Rodimo se kot nepopisan list. Ampak takoj se na njem pojavijo…packe. Ja, packe!
Od rojstva naprej nas namreč okolje začne polniti s prepričanji. Kaj je prav in kaj narobe. Kako kaj deluje in zakaj nekaj ne deluje. Kaj zmoremo in česa ne. Kaj smemo in česa ne smemo delati, jesti govoriti….
Večina tega, s čimer nam »popišejo list«, ima negativno energijo, ker je podano v kontekstu raznoraznih omejitev. Zato nam lista dejansko ne popišejo, ampak »popackajo«!
Tako nastane naš sistem prepričanj. Ta se vzpostavi že zelo zgodaj in je nekje do pubertete vzpostavljen. Spremembe od tam naprej so pri večini ljudi malenkostne.
Tako nastane naša »hiša«.
Vse besede, ki jih od začetka nastajanja hiše (tj. od rojstva) naprej izgovorimo, prihajajo iz te hiše. To zveni logično, saj jih mi izgovarjamo.
Pravzaprav ne govorimo samo o besedah, ampak o celokupnem obnašanju. O našem življenju nasploh.
Ampak kako to delamo?
To delamo tako, da sami sebi potrjujemo svoj sistem oz. okvir prepričanj z mislimi, besedami in dejanji.
Tudi to je logično. Le kdo bi mislil, govoril in/ali delal nekaj, če v to ne verjame?!?! (Zavestna laž o nečem ne spada v to razpravo.)
Hiša je varna.
V tej hiši se počutimo varne. Domača nam je. Ne želimo je kaj dosti spreminjati. Zato je tako težko spremeniti lastna prepričanja, pa če povzročajo še toliko psihičnega trpljenja.
Enostavno verjamemo sami sebi in si potrdimo svoje verovanje, pa čeprav verjamemo v nebuloze, katerih nebulizem je lahko dokazljiv. Za nas namreč niso nebuloze, ampak čista in merodajna resnica.
Zato se po svetu tako hitro razširijo raznorazne nebuloze, kozlarije in neumnosti.
Kako to izgleda v praksi?
Neka napačna ideja ali laž pade v okolje v tej naši hiši (=sistem prepričanj), kjer ji nič ne (dovolj) nasprotuje, če je ne preverimo z zdravo kmečko pametjo.
In ko je enkrat v naši hiši, je ne bomo več kar tako enostavno spravili ven. Še več. Trudili se jo bomo obdržati na vse kriplje. Nam je namreč postala domača.
Več o tem fenomenu si preberite v članku Zakaj se ljudje (razumna bitja!), obnašamo nerazumsko in dostikrat naravnost butasto
Kako začnemo trpeti v »hiši«?
Vzemimo dejansko hišo iz zidakov, betona, lesa ali kakršnegakoli že materiala.
Tudi ko zaradi spremenjenih življenjskih razmer postane premajhna in nas začne življenje pritiskati ob stene, ne gremo kar takoj v novo domovanje ali pa obstoječo hišo ne kar takoj adaptiramo. Pa nam je v hiši neprijetno.
Enako je s sistemom prepričanj. Ko nas življenje začne pritiskati ob okvir našega sistema prepričanj, se začne trpljenje, če ne znamo ta okvir narediti fleksibilen ali ga povečati.
Mimogrede, tukaj opisujemo vse malce poenostavljeno in z neko simboliko hiše. V nasprotnem primeru bi nastal kompleksen elaborat, ki bi bil 100% točen, ampak ne bi nikomur koristil.
Nas pa zanimajo le glavne smernice o nastanku trpljenja, da pridemo do nečesa praktičnega, kar nam lahko da rezultate oz. rešitve čimprej. Vsekakor pa v tem življenju!
Za en tak splošen opis reševanja trpljenja si preberite članek Kako lahko garantirano zmanjšate psihično trpljenje
Se veselite adaptacije?
Če govorimo o adaptaciji obstoječe hiše (ali stanovanja), kjer živite, se le malokdo veseli tega projekta.
Razbijanje. Hrup. Prah. Otežkočeno gibanje in bivanje. Napor! Da o stroških ne govorimo!!!
Seveda je končni rezultat vreden vlaganj, če smo adaptacijo pravilno zastavili. Ampak to je v gradbeništvu. Kako pa je v našem življenju?
Popolnoma identična situacija je s spreminjanjem »hiše«, ki jo predstavlja sistem naših prepričanj. Taka »adaptacija« je neprijetna.
Mimogrede, renovacija sistema prepričanj ponavadi ni dovolj. Potrebne so spremembe, nadgradnja, brisanje, prilagajanje itd.
Vse to delo na prepričanjih je osebnostna rast. Je naporna! Zato se je loti bolj malo ljudi.
Če ljudje že kaj delajo v tej »hiši«, potem skrbijo za kozmetične popravke. Cel kup kozmetičnih popravkov pa omogoča duhovna rast in ne osebnostna rast.
Kakšna je razlika med duhovno in osebnostno rastjo?
Duhovna rast:
- To je tako kot bi v razpadajoči hiši, kjer se itak že leta slabo počutimo, prebelili eno razpadajočo steno. Lepo bo izgledalo nekaj dni, dokler se stena ne začne spet podirati ali krušiti.
- Praktičen primer duhovne rasti: Uporaba afirmacije »Dobro se počutim!«, ki da nek rezultat in traja kratek čas.
Osebnostna rast:
- Ali adaptacija take hiše (npr. podremo steno, ker imamo premalo prostora) ali selitev v novo hišo ali stanovanje!
- Praktičen primer osebnostne rasti: Ozaveščanje vzroka za slabo počutje in preprogramiranje podzavesti v skladu z željenim ciljem.
Za še drugačno razlago razlike med duhovno in osebnostno rastjo si poglejte posnetek oddaje Klepe ob kavi, kjer sem gost razpravljal na tematiko Kakšna je razlika med duhovno in osebnostno rastjo
Pride v poštev selitev?
Selitev v novo hišo ali stanovanje spada med z anketami potrjene stresne situacije, ki se jim ljudje radi izognejo. V Slovenij to velja še toliko bolj, ker se res neradi selimo.
Dejanska selitev zahteva planiranje, priprave, izvedba, čas, denar, energijo in še kaj. Brez tega lahko selitev povzroči cel kup problemov.
S spreminjanjem sistema prepričanj je enako. Planiranje, priprave, izvedba in ostalo zgoraj napisano velja tudi tukaj.
Če je vse narejeno kot je treba, potem se v novem sistemu prepričanj počutimo super. Sicer lahko pademo iz slabe situacije v slabo ali še slabšo.
Kdo izvaja adaptacijo?
Načeloma nekdo, ki se spozna oz. obvlada delo, ki ga adaptacija zahteva.
Adaptacijo prave hiše izvajajo ponavadi gradbeni strokovnjaki. Končni rezultat nas stane dosti denarja. Je pa zelo v redu, če nismo ravno najeli amaterje.
Lahko pa adaptacijo izvajamo tudi sami. Ponavadi traja več časa. Ampak stane manj denarja. In rezultat povečini ni tako dober kot v prejšnjem primeru. Ampak je pa zadosten za naše želje in potrebe.
Pri spreminjanju sistema prepričanj velja enako.
Lahko ga izvajajo strokovnjaki kot so psihoterapevti, psihiatri, hipnoterapevti, raznorazni ostali terapevti, coachi itd. Seveda jih je treba plačati. In se prilagoditi njihovemu urniku in drugim zahtevam. In ugotoviti, ali z njimi sploh lahko delamo, ali smo kompatibilni. In še kaj..
Lahko pa ga izvajamo sami. Nič ne stane. Nikomur se ni treba prilagajati.
In če smo kolikor toliko usposobljeni za to, kar moramo narediti, potem bo končni rezultat čisto v redu. Pa naučili se bomo nove stvari za še prihodnja spreminjanja sistema prepričanj. Brez pomoči strokovnjakov, ko smo se enkrat usposobili za delo.
So strokovnjaki potrebni?
Pri gradbeni adaptaciji so kdaj potrebna taka dela, da jih sami nismo sposobni opraviti. Če ne drugega, potrebujemo mehanizacijo, ki jo mora nekdo pripeljati in z njo opraviti posel.
Pri spremembi sistema prepričanj velja enako. Sem ter tja bo potrebno na pomoč priklicati strokovnjake. Ampak take situacije so redke.
Dobra novica je, da je relativno lahko postati zadosten strokovnjak za samopomoč, da si lahko pomagamo v večini primerov. Procesi, ki jih izvajamo, so namreč naravno preprosti. Več o tem pa v preostalih delih tega seminarja.
V naslednjem delu si bomo pogledali, zakaj človek tako redko pride iz A (sedanje neprijetno/slabo/nekoristno stanje) v B (željeno prijetno/dobro/koristno stanje). In iznenada je potrebna pomoč celega kupa strokovnjakov, ker je človek sprejel prepričanje, da si sam ne more pomagati.
V nadaljevanju seminarja bomo pokazali, da je tako prepričanje napačno. Namen seminarja je namreč, da pokažemo, da si lahko pomagamo sami v večini primerov. Več ljudi bo to dojelo, boljši bo svet.
Preberite 3. del seminarja: Zakaj povečini ne pridete od A (obstoječe stanje) do B (željeno stanje)