Na milijone ljudi (tudi vi?) vsak dan ponavlja raznorazne afirmacije v upanju, da se bodo povedane besede ali misli prenesle v realnost.
Obstajajo ljudje, ki pravijo, da so pozdravili raka z afirmacijami. Ali dobili partnerja. Ali povečali svojo plačo. Ali (..vstavite po želji…)
Afirmacije in Zakon privlačnosti so vsaj v sorodu, če ne celo iz iste družine ali gospodinjstva. Vendar obstajajo razlike med njimi.
O Zakonu privlačnosti si lahko pogledate video seminar. V tem članku se bomo osredotočili na afirmacije.
Je možno, da res delujejo? Odgovor si poglejte v članku.
Kaj se lahko o afirmacijah naučimo od duhovnih gurujev?
Ena od vrhovnih gurujk afirmacij je Louise Hay (na sliki, kjer po vsaki objektivni oceni ne izgleda ravno najbolj naravno, kaj se vam zdi?). Ona trdi, da si je pozdravila raka z afirmacijami. Potem je leta 1976 napisala knjigo (Heal Your Body) in postala slavna. In bogata. In vplivna na množice.
Dejstvo, da nikjer ni mogoče najti potrditve za njeno bolezen in ozdravitev, njenih sledilcev ne moti.
Množice ji verjamejo in sledijo. Kupujejo njene knjige in vneto izgovarjajo afirmacije.
In dejstvo, da se je v starosti polepšala s plastično operacijo, njenih pristašev tudi ne moti. Očitno afirmacije vplivajo samo na rakaste celice. Na zdrave kožne celice pa očitno ne in gube nastanejo navkljub afirmacijam.
Zakaj Louise ni uporabila afirmacije »Sprejemam se tudi v starosti taka kot sem.« najbrž ne bomo zvedeli nikoli. Ena od njenih priporočenih afirmacij je namreč »Ljubim se in se brezpogojno sprejemam.«
Takih afirmacij najdete recimo na njeni Facebook strani na kupe. In tudi več kot 2 milijona všečkov vnetih sledilcev.
Ampak mogoče stvari niso tako črne in brezupne, da bi na osnovi nekaj dejstev zavrgli afirmacije kot nedelujoče.
Kaj sploh je afirmacija?
Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi: afirmácija -e ž (á) uveljavitev, utrditev, potrditev
Ljudje uporabljajo afirmacijo za kreiranje nečesa, česar še nimajo. Zato definicija afirmacije kot utrditve in/ali potrditve očitno ne pride v poštev. Ne moremo namreč utrditi ali potrditi nekaj, česar nimamo.
Ostane samo še uveljavitev. Uveljavitev česa?
Očitno uveljavitev lastnega mnenja ali misli, ki smo jo izrekli v afirmaciji.
Ampak…očitno izjavljamo afirmacijo zato, ker tisto, kar bi radi ustvarili, še nimamo. Torej obstaja v nas tudi misel, da tega še nimamo. To je v bistvu dejstvo, ki bi ga radi spremenili.
Vzemimo gornji primer.
Afirmacija »Brezpogojno se sprejemam.« je smiselna, če se ne sprejemamo brezpogojno. Če bi se sprejemali brezpogojno, ta afirmacija ne bi bila potrebna.
Kako se torej ti dve misli udarita na bojnem polju življenja?
Potrebno je razumevanje delovanja podzavesti.
(Opomba: Če želite razumeti res dobro, kako podzavest deluje, si poglejte video seminar Kako deluje podzavest in kako začnemo čustveno in mentalno trpeti)
V podzavesti obstaja cel kup prepričanj. Kaj se sme. Kaj se ne sme. Zakaj nekaj deluje. Zakaj nekaj ne deluje. Kako se moramo obnašati. Kako se ne smemo obnašati Itd.
Vsak del nam poznanega življenja je v podzavesti opisan z nekimi prepričanji. Imenujemo jih tudi programi v podzavesti.
Ti programi se sprožijo ob različnih situacijah in takrat doživljamo raznorazna čustva in misli. Povečini negativna čustva in omejujoča prepričanja. Vsaj po vzdušju v družbi sodeč.
Zelo pomembno je razumeti, KDAJ in ZAKAJ se ti programi sprožijo.
Podrobna razprava presega okvirje tega članka, zato bomo zadeve poenostavili. Ena od situacij je takrat, ko obstaja razlika med dogajanjem v zunanjem svetu kot o njem mi razmišljamo/verjamemo in med dejanskim dogajanjem.
Vzemimo primer.
Mi smatramo, da nas partner/ka ne bo prevaral/a. Mu/ji 100% zaupamo. To je naše prepričanje. In s tem prepričanjem je povezan program, ki pravi: »Če sem prevaran/a, sem prizadet/a in trpim. To je normalno in človeško.«
Ta program smo »pridelali« najbrž že zgodaj v otroštvu. Ali ko smo videli trpljenje enega od staršev, ki je bil prevaran. Ali skozi izkušnjo na lastni koži, ko nas je prijatelj/ica izdala in nam je nekdo dobronamerno povedal, da je ok, če se počutimo slabo.
In potem se zgodi: partner/ka nas prevara. Obstaja torej razlika med »ne bo me prevaral/a«, ki je naše prepričanje in dejanskim »prevaral/a me je«, ki se je zgodilo v zunanjem svetu.
Sproži se program trpljenja, ki vodi v žalost, depresijo, alkoholizem, droge, seks…in celo v samomor.
Kako bi uporabili afirmacijo za rešitev?
Očitno bi morali uporabiti tako afirmacijo, ki bi »povozila« prepričanje »Če sem prevaran/a, sem prizadet/a in trpim. To je normalno in človeško.«
Torej nekaj kot: »Če sem prevaran, ne trpim. Psihično trpljenje ni nujno normalna človeška reakcija.« (Mimogrede, to opisuje razmišljanje in posledično obnašanje visoko osebnostno razvitega človeka.)
Kaj se bo zgodilo, če začnete izgovarjati to afirmacijo in imate v sebi zgoraj napisano prepričanje o obveznem trpljenju?
Podzavest se bo »uprla«. Podzavest bo »rekla«: »Jaz že skoraj celo življenje verjamem, da je treba trpeti, če sem prevaran/a. Te afirmacije ne upoštevam.«
Podzavest je namreč neskončno močnejša od zavesti. Zato z golim ponavljanjem afirmacije v večini primerov ne boste nič dosegli.
To pojasni, zakaj večina ljudi z afirmacijami ne doseže v sebi željenega stanja.
Afirmacija lahko celo škodi.
Ko afirmacija »dvigne« iz podzavesti določen program, je ta program povezan v mreži cele množice drugih programov.
Odvisno od tega, kaj rešujete, se vam lahko aktivira cel kup sranja, ki ga nosite v podzavesti. To privre na dan v obliki negativnih psihičnih stanj.
Lahko se zbudijo že pozabljene travme in človek začne ponovno doživljati negativna stanja bivanja, na katera je že pozabil ali pa je misli, da jih je presegel.
Če še niste videli, kako začnejo ljudje s pomočjo afirmacij psihično razpadati, vam povem, da je kdaj prav neprijetno gledati njihovo trpljenje.
Kdaj pa je afirmacija koristna?
Afirmacija je koristna, ko želite zbezati na dan vsa ta omenjena sranja v podzavesti z idejo, da jih zbrišete ali preprogramirate.
Ampak morate poznati določene tehnike oziramo imeti določena orodja za čiščenje in preprogramiranje podzavesti.
Gnoj se kida z vilami in lopato in nikakor ne z žago ali kladivom. Zato morate imeti primerna orodja za delo s podzavestjo.
Ko enkrat privlečete na dan neželen program/prepričanje, ga ali za vedno odstranite iz podzavesti ali pa ga prilagodite na način, ki vam ustreza.
To je vse relativno preprosto, zato si nikar ne dovolite, da vam »strokovnjaki« polnijo glavo z idejami, da potrebujete neskončne seanse pri njih za terapijo.
»Ampak afirmacije tudi delujejo! Meni so delovale!«
Drži. Afirmacije lahko tudi (večinoma navidezno) delujejo.
Tako recimo v primeru, ko dejansko vstavljamo v podzavest nov program, ki ne udari ob že obstoječ program, ki bi bil kakorkoli v nasprotju z novim.
Na primer: uspešen in izkušen komercialist v novi službi izreka afirmacijo »Že prvi mesec bom dosegel normo.«
Podzavest se ne upira, ker notri ni ničesar, kar bi bilo v nasprotju z afirmacijo. Posledično ima komercialist visoko samozavest in recimo da celo doseže normo prvi mesec.
Potem reče: »Ta uspeh sem skreiral z afirmacijo. Hvala, Louise Hay!«
Ampak na žalost je pomešal korelacijo z vzročnostjo kot je razloženo v članku Kako mešanje korelacije in vzročnosti poneumlja ljudi.
Seveda zaradi navdušenja nad uspehom uporablja afirmacijo še naprej do trenutka, ko ga realni svet opozori, da je delovanje v realnosti malce drugačno.
Ali pa, če ponavljate afirmacijo »Počutim se dobro« takrat, ko se dejansko že počutite ok. Ta afirmacija v dani situaciji ne privleče na dan nič slabega iz podzavesti in potem ljudje mislijo, da afirmacije na splošno delujejo.
Kdaj se torej splača uporabljati afirmacije?
Odgovor je jasen: če želite najti prepreke v sebi, ki vam preprečujejo, da bi dosegli tisto, kar želite. Potem se preprogramirate kot se želite in ne potrebujete nobenih afirmacij več. In nobenih terapij.
Pazite! Govorimo o preprekah v sebi in afirmacije so vezane na to. Ne govorimo o preprekah v zunanjem svetu, ki jih bodo afirmacije v stilu zakona privlačnosti nekako zbrisale. In zunanji svet vam bo dal, kar želite.
V vsakem primeru velja: dajte se naprej naučiti, kako deluje človeška psiha. Potem vam bo dosti bolj jasno, kateri nasvet upoštevati, katero orodje/tehniko uporabljati in kateremu guruju verjeti.
Srečno!
P.S. POVZETEK za tiste, ki nimajo časa brati vsega in preletijo tekst:
Izjava: »Uporaba afirmacij je kozlarija« drži za večine načinov kot afirmacije uporablja večina ljudi. Rezultati na nivoju statistične verjetnosti in placebo efekta to potrjujejo.
Izjava »Uporaba afirmacij ni kozlarija« drži za načine, ko želite odpraviti omejujoča prepričanja in se preprogramirati.
Če se želite naučiti, kako se to dela, se udeležite delavnice Kako obvladovati negativne miselne vzorce, da se izognite čustvenemu trpljenju in zmanjšate ali celo izničite miselno trpljenje