Kdo bolj laže: ženske ali moški? Spoznajte krute resnice o laganju in lažeh.

Kaj bi odgovorili, če bi vas kdo vprašal. Ali lažete? Skorajda zanesljivo bi odgovorili, da ne lažete. In tako bi odgovoril praktično vsak človek.

Statistika o lažeh in laganju pa je naravnost šokantna. In če vi ne lažete, zanesljivo laže cel kup drugih. Če želite izvedeti nekaj objektivnih resnic o lažeh, si poglejte tale članek.

Opomba: Navedbe so pobrane iz knjige Liespotting avtorice Pamele Meyer. V knjigi je pri vsaki statistični navedbi zapisana tudi študija, ki je dala te rezultate. Teh študij nisem prepisal, jih pa lahko preverite v knjigi.

• 25% Američanov smatra, da je čisto v redu, če lažejo zavarovalnici.
• Ena tretjina življenjepisov vsebuje lažne podatke.
• 20% zaposlenih ve za nelegalno dogajanje v službi.
• Tri četrtine laži nikoli ne prepoznamo oz. odkrijemo.
• Dnevno se soočimo z 200 lažmi. (Moja opomba: ta številka najbrž ne vsebuje reklamnih sporočil, sicer bi bila najbrž še večja.)
• Povprečna odrasla oseba lahko prepozna laž samo v 54% primerov. To je približno toliko kot šimpanz ali metanje kovanca. (Moja opomba: s povprečno odraslo osebo je tukaj mišljen nekdo, ki nima nikakršnega šolanja glede človeške psihologije in še posebno ne o odkrivanju laži. To znanje je sicer možno pridobiti relativno hitro, najbrž kar v okvirju enega dne.)
• Laži se pojavijo v 37% telefonskih pogovorov, na 27% sestankov, 21% chatanja in 14% elektronske pošte.
• 66% prosilcem za službo so v podjetju, kjer so iskali službo, dali lažne finančne podatke o stanju podjetja.
• 83% študentov laže, ko iščejo službo.
• Skoraj 50% zaposlenih priznava, da v okviru enega leta izvedejo v službi vsaj eno neetično ali nelegalno aktivnost.
• Z lažmi začnemo zelo zgodaj.
  • Pri 6 mesecih bodo dojenčki simulirali jok, da bi privabili pozornost in se sredi joka ustavijo, da vidijo, če jim prevara uspeva.
  • 10-mesečni otroci se bodo lažno smejali tujcem in naravno svoji materi.
  • Dojenčki simulirajo smeh, ker vedo, da se ljudje okrog njih potem počutijo boljše.
  • V eni študiji so 3-letnim otrokom zapovedali, da ne smejo pogledati v škatlo, ko bodo sami v sobi. Ampak 90% je pogledalo v škatlo in samo 38% je to priznalo.
• Kdo laže bolj: moški ali ženske?
  • Oba spola lažeta enako, vendar različno v različnih situacijah.
  • Moški se skušajo z lažmi prikazati boljši kot so. O sebi lažejo 8x bolj pogosto kot o drugih.
  • Ženske lažejo, da ne bi prizadele druge ali da bi se drugi bolje počutili.
  • Ženske se počutijo v laganju bolj neugodno kot moški.
  • Ženske sčasoma lažje prepoznajo laži svojih prijateljic kot moški laži svojih prijateljev.
  • Ženske čustveno in psihološko bolj trpijo kot moški, če se jim laže in to (z)vedo.
• Kje bolj lažemo: v zakonu ali romantičnih odnosih?
  • 85% študentov v partnerskih odnosih laže o prejšnjih odnosih.
  • Ljudje lažejo 1x v 10ih interakcijah z zakonskim partnerjem in 1x v 3 interakcijah z romantičnim partnerjem.
  • Velja pa tudi, da največje laži »prihranimo« za naše zakonske partnerje.
• Kdo bolj laže: ekstrovertirani ali introvertirani?
  • Ekstrovertirani lažejo več kot introvertirani, se počutijo med laganjem boljše kot introvertirani in lažejo dalj časa.
  • Za pogoste lažnivce je zelo pomembno, kakšen vtis naredijo na druge ljudi.
• Kakšne laži širimo?
  • 50% laži je takih, ki koristijo samo nam. (Primer: laž na prošnji za delo)
  • 25% je takih laži, ki koristijo drugim. (Primer: lažna pohvala, ki jo damo nekomu)
  • 25% je mešanica obojega.
  • Ženskam povemo več laži, ki koristijo drugim. Moškim povemo več laži, ki koristijo nam.
• Komu več lažemo: tujcem ali sodelavcem?
  • Statistika kaže, da lažemo v vseh življenjskih situacijah. Ampak ena situacija odstopa od povprečja: bolj lažemo sodelavcem kot tujcem.
  • Primer enega eksperimenta: dva tujca sta se morala pogovarjati 10 minut. 60% se jih je zlagalo vsaj enkrat. Nekateri se tega niso niti zavedali.
• To je zelo dobro vedeti!!!
  • Samo 10% ljudi lahko izvede lažen nasmeh in ga ne prepoznamo kot takega. Zato je lažen nasmeh eden najboljših indikatorjev prevare oziroma laži.
• Kako se lažejo ljudje po svetu?
  • Lažejo v vseh državah in vseh kulturah. Vzroki za laži pa so različni.
  • Primer: na vprašanje, ali bi lagali, da bi zaščitili sebe in škodili drugim ali bi raje zaščitili druge in škodili sebi, so:
    • Kitajski otroci odgovorili, da bi raje lagali za zaščito drugih,
    • Kanadski otroci odgovorili, da bi raje lagali za zaščito sebe.
  • Lažje je odkriti laž, če oseba govori v tujem in ne v materinem jeziku.
  • Študija v 75 državah je odkrila, da ljudje v revnih državah smatrajo, da lažje odkrijejo laž kot ljudje v bogatejših državah.
  • Protestanti najbolj verjamejo, da lahko lažejo brez da bi jih odkrili. Dosti bolj kot katoliki ali muslimani.
  • Turki in Armenci smatrajo, da so najboljši za odkrivanje laži. Norvežani in Švedi smatrajo, da so najslabši pri odkrivanju laži. Američani so nekje na sredini.
  • V Moldaviji in Botswani smatrajo, da so najboljši lažnivci in da ljudje razkrijejo samo 25% njihovih laži. V Čili in Argentini smatrajo, da bodo njihove laži odkrili v 60% primerov. Američani so spet nekje na sredi.
  • V študiji, kjer so Američani in Jordanci gledali posnetke lažnivih Američanov in Jordancev, se je izkazalo, da so lahko prepoznali laži svojih sonarodnjakov, tujcev pa ne. Malajci so bili sposobni odkriti laganje ljudi izven svojega naroda.
• Kdo bolj laže v pogajanjih in kakšni so rezultati?
  • Ženske manj lažejo, ker jim na splošno laž povzroča več neugodja kot moškim.
  • Ženske so v pogajanjih tudi bolj preplašene kot moški, zato imajo slabše rezultate.
  • 2,5x več žensk kot moških ima odpor do pogajanj.
  • Moški začnejo pogajanja 4x bolj pogosto kot ženske.
  • Zanimivo: Ko so vprašali moške, naj izberejo metaforo za pogajanja, so izbrali »rokoborba« ali pa »zmaga na tekmi«. Ženske so izbrale »obisk pri zobozdravniku«.
  • Ženske dosegajo v povprečju 30% slabše končne rezultate v pogajanjih.

(Opomba: Nadaljnji tekst je pa moj izdelek tj. Pamela Meyer zanj ni odgovorna.)

Kaj se lahko naučimo iz te (in ostale podobne) statistike?

Opcija 1: Ker obstaja velika verjetnost, da se tudi mi lažemo, je najboljše, da se NE nasmehnemo, ker nas bodo v 90% primerov prepoznali. Bo šlo? Najbrž ne.

Opcija 2: Zato obstaja bolj preprosta rešitev: da se res ne lažemo. Svet bo postal boljši. In več bo ljudi s pristnimi nasmeški.

Odločitev o laži pa bo seveda vaša. In spomnite se tudi tega: laži niso samo verbalne, ampak tudi neverbalne.

Imejte se super v resnici brez laži!

Robert

P.S. Če vas zanimajo še kakšni statistični podatki o lažeh, si poglejte recimo tole (v angleščini) http://brandongaille.com/24-nose-growing-statistics-on-lying/ Sicer pa je tega na netu še cel kup.