»Kako samo tri?!?! V življenju seveda obstaja neskončno poti!«, boste rekli.
Ja, res je. Ampak (in vedno je nekje nek ampak) mi si bomo to neskončno množico poti pogledali skozi posebno lečo, ki bo vse te poti dala v samo 3 skupine.
Ko damo stvari na skupni imenovalec, se namreč poenostavijo. In potem lažje vidimo, kar prej v neskončni množici informacij nismo videli.
Preberite ta članek, če vas zanima, kako se vam lahko poenostavi pogled na sicer zelo kompleksno življenje.
Članek bo kratek v primerjavi z ostalimi na portalu, ker je sporočilo preprosto in lahko razumljivo brez dolgih razlag.
Prva pot je…
…pot trpljenja. Govorimo o psihičnem trpljenju.
Vemo, da večina ljudi psihično trpi. Sem spada vsako nelagodje. Mogoče tako trpite tudi vi. Oziroma, najbrž tudi vi, ker po statistiki gledano je tale izjava zelo verjetna.
Ljudje ponavadi takoj reagirajo, da oni ne trpijo in da jim ne gre slabo. Potem pa še v istem dnevu doživijo cel spekter negativnih emocij in omejujočih prepričanj. In so slabe volje, jezni, razočarani, prizadeti, ogorčeni, ljubosumni, zavistni (to je nacionalni šport, kar pojasni, zakaj je Slovenija »zelena« dežela) in še kaj.
No, mogoče nekateri ne trpijo, ker so otopeli in jih taka stanja ne prizadenejo več. Ker jih ne čutijo! Ampak to ni življenje, temveč životarjenje.
Mnogo ljudi si v lastnem trpljenju ne zna pomagati in si posledično ne pomaga. Zato ostanejo na poti trpljenja in trpijo, dokler nimajo vsega dovolj. Potem začnejo bolečino utapljati z alkoholom, drogami, antidepresivi in čim podobnim. Nekateri bolečino celo ubijejo tako, da se ubijejo.
Druga pot je…
…pot zmanjševanja trpljenja s pomočjo drugih. To je domena:
- Zdravnikov, ki ponavadi predpišejo antidepresive in dajo bolniško,
- Psihiatrov, ki predpišejo lahko kaj bolj radikalnega kot je recimo obisk Idrije ali Polja,
- Psihoterapevtov, kamor je treba hoditi dolgo dolgo časa in se »izpovedovati« v 55 minutnih urah,
- Hipnoterapevtov, kjer se rešitve dogajajo mnogo bolj hitro kot pri psihoterapiji,
- In raznoraznih drugih terapevtov, ki uporabljajo pač njim znano terapevtsko tehniko.
- Nenazadnje lahko sem uvrstimo tudi spovedovanje pri duhovnikih, kjer terapijo naredi »bog, ki je s teboj«.
To je tudi domena šarlatanov, ki izkoriščajo človeško psihično bolečino in ranljivost, ko obljubljajo čudeže, za katere mastno zaračunajo. Duhovnost je bila od vedno polna takih šarlatanov. Tako je tudi danes. In tako bo v prihodnje.
Je ta druga pot s pomočjo drugih ok?
Če reši problem, je čisto v redu. Pa čeprav so ga rešili šarlatani po srečnem naključju skladno z verjetnostnim računom ali skladno z delovanjem placebo efekta. Važno, da problema ni več.
Ampak en problem pa vedno ostane. To je dejstvo, da bo človek naslednjič, ko bo imel težavo, spet moral k nekomu drugemu po pomoč. In bo se seveda porabil energijo, čas in denar.
Ker imajo ljudje vse več psihičnih težav in vse bolj trpijo, postaja romanje k terapevtom vse bolj razširjeno.
A obstaja še kakšen drugačen način? Še kakšna pot? Seveda! Obstaja še ena pot.
Tretja pot je…
…pot samopomoči.
Z drugimi besedami povedano: to je pot osebnostne rasti. Osebnostna rast je pot, kjer se navadimo sami sebi pomagati, kar se psihičnega trpljenja tiče. Visoka stopnja osebnostnega razvoja namreč pomeni preprosto to, da znamo obvladovati svoj notranji svet.
Naša sposobnost vplivanja na zunanji svet je namreč zelo omejena. To je nekaj, kar zdrava kmečka pamet brez težav vidi. Večina ljudi pa tega nekako noče sprejeti in se zaletavajo z glavo v zid. Kar seveda BOLI!!! To potrjuje, da je uporaba zdrave kmečke pameti v zatonu v modernem svetu.
Seveda potrebujemo na začetku te tretje poti nekaj informacij in vadbe, pri čemer nam pomagajo in nas usmerjajo drugi. Ampak potem smo več ali manj samostojni. Le v redkih primerih moramo iti k nekomu drugemu po pomoč, če/ko se zgodi res izjemno zahtevna situacija
Niso pa vsi ljudje primerni za to tretjo pot samopomoči. Pravzaprav bi bilo bolj prav, če rečemo, da so vsi primerni, vendar mnogi niso pripravljeni iti po tej poti.
Pot je namreč vsaj na začetku težka. Zahteva od ljudi, da se soočijo s sranjem v lastni podzavesti, ki so ga gojili desetletja. Kidanje gnoja pa nikoli ni bilo zabavno delo. Smrdi in na koncu si (p)osran.
Večina ljudi zato hodi raje po prvi poti, če psihično trpljenje ni preveliko. In če se trpljenje poveča, stopijo na drugo pot in poiščejo pomoč pri drugih. Navadno s kratkotrajnimi rezultati ali celo brez oprijemljivih rezultatov. Razen z oprijemljivo luknjo v denarnici.
Po kateri poti boste šli od zdaj naprej?
Odgovor veste samo vi. Večina ljudi se odloči za status quo tj. ni sprememb. Spremembe namreč zahtevajo odločitve, te pa zahtevajo mentalni napor, katerega večina ljudi ni pripravljena vložiti.
Mogoče pa bi vi radi stopili na tretjo pot. In bi se radi naučili upravljati s svojo podzavestjo kot je treba, da vas ne bo vozila naokoli po njenih željah. Če je tako, se udeležite delavnice Kako obvladovati negativne miselne vzorce, da se izognite čustvenemu trpljenju in zmanjšate ali celo izničite miselno trpljenje
Poglejte si izjave udeležencev delavnice in se odločite, zakaj in kako je ta delavnica primerna za vas.
Če vas zanima tematika osebnostne rasti, si preberite še naslednje članke: