Bi uporabili bližnjico, ki vas garantirano pripelje do uspeha? Seveda bi.
Jasno, bližnjica ne sme biti smrtno nevarna in ne sme zahtevati vložke, ki jih ne zmorete npr. znesek denarja, ki si ga ne morete privoščiti.
Ampak v vseh ostalih primerih je logičen odgovor, da bi človek šel po bližnjici.
Življenje očitno ni logično. Kajti v tem članku si bomo pogledali, zakaj v življenju v splošnem ne gremo po bližnjicah.
Rezultat je garantiran, ampak…
Zamislite si 10 metrsko previsno steno. Na vrhu stene je, kar si želi vsak človek. Bomo to poimenovali X. Kaj to je, je sedaj nepomembno. Pomembno je, da je garantirano tam.
Mimo stene hodijo vsi ljudje. Pogledujejo na vrh in si želijo X.
Vsi se zavedajo, da ne znajo plezati po previsni steni.
Med ljudmi se šušlja, da obstaja pot do X, ki pa gre daleč naokoli. Dolga je najmanj 50 let, najbrž pa še več. V nekaterih primerih celo življenje. Ampak na koncu garantirano prideš do X brez da bi plezal po previsni steni. Tako pravijo ljudje.
Kaj zdaj?
Obstaja način, ki…
Pod steno stoji možakar. Pravi, da lahko ljudi nauči plezanja po previsni steni. Da potem pridejo na vrh in dobijo X.
Večina ljudi se ne odloči za šolo plezanja. Rajši se odpravijo na 50 in več let dolgo pot v upanju, da bodo prej prišli do X kot bodo na poti umrli.
Nekateri pa se odločijo, da se bodo naučili plezati po previsni steni.
Šolanje je relativno kratko. Na koncu šolanja znajo plezati po previsni steni. Dokazali so si tudi, da je to možno, ker so splezali 1 meter visoko. Imajo torej lastno izkušnjo.
Treba je torej splezati samo še 9 metrov in X bo dosežen.
Nekateri, sicer redki, se povzpnejo do vrha in vpijejo tistim, ki so pod steno: “Ja, tukaj je X. Garantirano! Prisežem! Pridite gor!”
Ni tako lahko kot zgleda
Ampak večina teh, ki so si dokazali, da lahko plezajo po steni, se tudi odloči za 50 in več letno pot naokoli. Zakaj?
So namreč predebeli, da bi v tem trenutku lahko splezali celotno steno. Večina ima od 25 do 50 kg preveč. Morali bi shujšati. Potem bi šlo brez težav.
Vodja šole plezanja jim pojasni, da s čisto normalnim hujšanjem brez kakršnikoli velikih odpovedi lahko izgubijo 0,5kg na teden. Če se malo potrudijo, pa lahko izgubijo 1 kg na teden.
Da torej lahko dosežejo željeno težo prej kot v letu dni. In potem se lahko brez težav povzpnejo na vrh previsne stene in dosežejo X. In prihranijo 49 let v primerjavo s hojo po poti naokoli.
Ampak le redke prepriča. Ti se odločijo za hujšanje in v času enega leta ali prej splezajo na vrh in dosežejo X.
Ostali pa gredo kljub znanju plezanja na 50 in več let dolgo pot naokoli v upanju, da bodo prišli do X prej kot bodo umrli.
Kakšno vezo ima to z našim življenjem?
Vsaka podobnost z obnašanjem ljudi na in po delavnicah osebnostne rasti je popolnoma namerna.
Ljudje pridejo na delavnice z željo po X. Ta X je ponavadi, da bi prenehali psihično trpeti. Da bi spet zadihali svobodno. Da bi prenehal stres. Da bi zaživeli svoj potencial. In tako naprej v tem stilu.
Na delavnici se naučijo raznih tehnik in dobijo informacije, ki jim omogočajo, da bi šli do X po bližnjici.
Ne samo to. Na delavnici si dokažejo, da je na ta način po bližnjici možno priti do X. Ampak vložiti bi morali pač še nekaj dela po delavnici.
In kaj se zgodi po delavnici?
Udeleženci povečini ne uporabijo naučenega. Se vdajo vnaprej. Na delavnici so splezali 1 meter po previsni steni. Psihofizične priprave za plezanje nadaljnjih 9 metrov pa se jim zdijo pretežke.
Zato raje upajo, da bodo našli kakšen drug način, da bodo prišli do X. Tak, ki ne bo zahteval napora. Tak, ki ne bo zahteval vložkov časa in energije.
In tako se odpravijo na 50 in več letno pot do željenega cilja v upanju, da ne bodo prej umrli kot ga bodo dosegli.
Začne se dolga pot…
Na tej dolgi poti je polno stojnic s hrano in pijačo. Polno je šotorov, kjer je cirkus za zabavo. Polno je penzionov s prenočišči. Polno je kampov. Polno je cestninskih postaj. Polno je naravnih parkov.
Polno je tudi tatov, sleparjev, prevarantov in šarlatanov. Vsi živijo od tega, da izkoriščajo upanju ljudi, da bodo dosegli X.
In ljudje hodijo po tej poti, kjer trošijo denar in čas in energijo, da lahko hodijo še naprej.
Izpostavljajo se nevarnosti, da bodo oropani in prevarani. In mnogo jih je oropanih in prevaranih.
Nihče od popotnikov ne ve, ali je ena koncu poti res X. Vsi se spomnijo tistih, ki so splezali po previsni steni in jim povedali, da je na vrhu X. Ampak…ali ta pot, po kateri hodijo že leta, res vodi do X?
Dalj ko je pot od previsne stene, več je naselij, kjer je cel kup ljudi. Ti so nehali hoditi proti X. So se vdali v usodo, da jim X ni namenjen v tem življenju. V teh naseljih cveti prodaja antidepresivov in nebuloz.
Nekateri pa vztrajajo po poti naprej. Upajo, da bodo prišli do X prej kot bodo umrli.
Sem ter tja pa se komu od popotnikov utrne misel: “To je butasto! Imel sem garantirano bližnjico do X, ampak sem šel na to pot, kjer ni nobene garancije! In življenje teče…!!!”
In gre nazaj pod previsno steno. Shujša in spleza na vrh. Ampak taki so redki. Zelo redki.
Ostali hodijo po poti v upanju, da bodo dosegli X, preden bodo umrli.
Zakaj tako?
Ni ga zrelega odraslega človeka (razen mogoče fanatičnih vernikov Zakona privlačnosti), ki bi svojim otrokom rekel: “V življenju boste dosegli svoje cilje brez truda.” Ampak taisti odrasli ljudje ne upoštevajo lastnega nasveta.
Zakaj ljudje ne delamo tisto, kar bi bilo logično? Zakaj se odločimo za pot, kjer rezultat ni garantiran in ne za pot, kjer je rezultat garantiran?
To je vsaj delno razloženo v naslednjih člankih:
- Poglejte šokantne rezultate eksperimenta »Bi čokolado ali srebro?«. (rajši nekaj takoj kot kasneje)
- Zakaj se ljudje (razumna bitja!), obnašamo nerazumsko in dostikrat naravnost butasto (vera v nebuloze brez dokazov)
- Kako se vam lahko spremeni življenje, če poznate smisel (svojega) življenja
- Kakšen je vpliv mnenja večine
Na kratko pa lahko vse strnemo v izjavo Friedricha W. Nietzsche-ja: “Če poznaš svoj zakaj, ti noben kako ni pretežak.”
Poznate svoj ZAKAJ? Večina ljudi ga ne.
P.S. Za vsak slučaj. Prevelika teža je seveda simbolika za preveč rigiden okvir razmišljanja. In ta se ne (z)rahlja dovolj od same hoje po 50 in več letni poti naokrog. Garantirano ne!
Če se želite naučiti zrahljati svoj okvir prepričanj, se udeležite delavnice o metodologiji terapevtskega coachinga za samopomoč