Večina ljudi si želi izboljšanje svoje obstoječe situacije. Večina od teh ne zna prav dobro povedati, kaj si želi.
To lahko s hitro anketo preverite sami. Srečali se boste ali z neoprijemljivo nedefinirano meglo ali pa z nerealnim sanjarjenjem in fantazijami.
Od tistih, ki vedo, kaj bi radi, pa bo le malo prišlo do uresničitve cilja. Pa čeprav so si cilj jasno zamislili.
Zakaj je temu tako, si lahko preberete v tem članku. Predstavlja 3. del seminarja z naslovom »Zakaj ne boste dosegli željenega cilja v življenju«.
Če še niste prebrali 1. in 2. del seminarja, ju preberite zdaj, ker boste tale članek leže umestili v širši kontekst seminarja:
So vam poznane te situacije?
Franci se 31. decembra odloči, da bo nehal kaditi. 1. januarja komaj zdrži brez dima in 2. januarja spet prižge cigareto.
Francka se 31. decembra odloči, da bo shujšala. 1. januarja komaj zdrži ob pogledu na hrano. 2. januarja se vda in začne spet jesti kot prej.
Janez ima poslovno idejo X, a vidi nekaj preprek. Gre do coacha, s katerim razdelata načrt za rešitev, preboj in končni uspeh. Janez se z vsem strinja in v zanosu pritrjuje, kako bo to spravil v prakso. Ampak pri prenosu v prakso crkne po par dnevih ali na prvi prepreki.
Mojca gre na vikend delavnico osebnostne rasti, kjer se nauči X. Vsa navdušena se vidi, kako bo z X rešila vse probleme, ki jih ima. V ponedeljek ne naredi nič, je pa še vedno v zanosu od delavnice. V torek ne naredi nič, ampak zanos počasi izginja. V sredo je že spet v starem svetu pacanja v lastnem zosu negativnosti in s tem psihičnega trpljenja.
Vse to ni logično, ampak…
A je obnašanje ljudi razumsko, če se zavedajo, da bi morali nekaj narediti na sebi, pa tega ne naredijo? Če bi se lahko rešili trpljenja, pa se ne?
Seveda ne! Ampak razum ali logika tukaj nista prevladujoča. Pravzaprav, kot boste videli, sploh ne igrata nobene vloge. Kot da ju ni.
Ker smo ljudje razumska bitja, bi bilo namreč smiselno pričakovati, da bomo naredili vse, da se izkopljemo iz trpljenja. Pa tega ne naredimo. Očitno bo treba razlago iskati mimo razuma in logike.
Nekaj več na to tematiko se lahko preberete v članku Zakaj je na svetu toliko kljukcev? Kdo sploh je kljukec!? Preverite!
Najprej je plan od A do B
Kako zgleda situacija v primerih tistih, ki vedo, kaj bi radi dosegli?
Imajo obstoječo situacijo A, ki jim ne ustreza. Ne ustreza jim ali zato, ker je neprijetna ali zato, ker nimajo tistega, kar si želijo. V vsakem primeru bi radi dosegli stanje B, ki je različno od A.
Od A do B vodi neka pot. To pot predstavljajo raznorazne aktivnosti, ki jih je potrebno narediti, da bi prišli v B.
In pri teh aktivnostih je potrebno uporabljati raznorazne vire kot so čas, denar, veze in poznanstva, znanje, informacije in še mnoge druge.
Seveda to velja za tiste, ki ne verjamejo v Zakon privlačnosti. Za tiste, ki verjamejo v zakon privlačnosti, je pot iz A v B preprosta: sanjarjenje med praskanjem po riti na kavču pred TV. Rezultat bo itak več ali manj nula, ker je skladen s statistično verjetnostjo uresničitve nekega naključnega dogodka.
Vernike Zakona privlačnosti nima smisla prepričevati. Sicer sem vseeno poskusil z video seminarjem Zakaj je zakon privlačnosti nateg množic in kateri je dejanski zakon za uspeh in nekateri so se celo »spreobrnili«, ker se jim je aktivirala zdrava kmečka pamet.
Raje se vrnimo k tistim, ki so v stiku z realnostjo in razumejo, da bo treba nekaj narediti za priti iz A v B.
Brez preprek ne gre
Na poti od A do B je ponavadi kar nekaj preprek. Vsi tisti viri, ki naj bi jih po planu uporabili, namreč niso vedno vsakemu na razpolago. Ni dovolj denarja. Ni dovolj časa. Ni dovolj znanja. Ni dovolj informacij. Ni dovolj itd…
Te prepreke lahko delimo na 2 tipa:
- Notranje (npr. “Nimam dovolj samozavesti za delo v prodaji.! ali pa “Nisem dovolj lepa/suha za manekenko.” ipd.)
- Zunanje (npr. “Nimam dovolj vez za dobiti to službo:” ali pa “Nimam dovolj denarja za začeti svoj posel” ipd.)
Ne glede na tip prepreke bo oseba morala nekaj narediti, da bo prepreko premagala. Ali bo morala spremeniti svoje prepričanje (npr. “Sedaj pa imam dovolj samozavesti!”) ali pa bo morala vložiti nek napor, da bo prišla preko zunanje prepreke (npr. “Bom šla do vlagateljev in bom dobila denar!”).
In predpostavimo, da je oseba sestavila ta plan in se zaveda vsega, kar bo morala narediti. Ne samo da se zaveda, ampak to popolnoma sprejema in se strinja, da če vse izvede po planu, bo prišla v željeno stanje B.
Potem sledi delo na uresničitvi plana, ki pa…
Da ne bomo pisali vseh možnih scenarijev uresničevanja plana od A do B, si bomo pogledali samo tiste, ki imajo skupni imenovalec, ki nas zanima. Ta skupni imenovalec je neuspešna izvedba plana od A do B oziroma opustitev izvajanja.
Na žalost namreč velja, da večina ljudi slej ko prej neha z izvedbo. Pa čeprav imajo vse razdelano. Pa čeprav vedo, da želijo iz A in da potrebujejo in/ali si želijo v B. Pa čeprav se zavedajo, da od nič ne bo nič in da če nekaj ne naredijo, bodo prepuščeni statistiki. Pa čeprav so bili na začetku trdno odločeni, da bodo šli do konca. Pa čeprav…
Želja po uspehu je pri mnogih še vedno prisotna, ampak nadaljevanja izvajanja pa ni. Pogrnili so na prvi prepreki ali še prej. Postanejo kar utrujeni od življenja.
Dokazov za take situacije imate okoli sebe (ali celo pri sebi?) cel kup.
Debeli ne shujšajo navkljub planu o dieti in vadbi. Alkoholiki ne nehajo piti navkljub planu o postopnem prenehanju.
Ljudje v slabem partnerskem odnosu kmalu prenehajo s poskusi pogovora in sprememb in se vdajo v nadaljnje pacanje v partnerskem zosu, pa čeprav so imeli med sabo dogovor/plan za spremembe.
Ljudje, ki so nezadovoljni s službo, si zamislijo plan, kako bodo poiskali novo, vendar ne naredijo nič in se predajo nezadovoljstvu. Itd itd.
Kaj se je zgodilo? Kdo ali kaj je kriv/o za to (vsaj navidezno) nepremostljivo blokado?
Z ozirom na to, da je v planu razjasnjeno, na kakšen način bodo blokade odpravljene, lahko na nek način na pot od A do B gledamo praktično kot na pot brez blokad. Seveda, potrebno je še vložiti nekaj truda, ampak uspeh je več ali manj zagotovljen, če vse izvedemo.
Ampak očitno je še nekje neka blokada, ki človeku preprečuje, da bi se sploh premaknil. Da bi sploh začel hoditi na poti proti B. Ali če začne in se mu kaj zalomi, da bi nadaljeval.
Kje je ta blokada?
Ta blokada je v nas samih. Ta blokada je naš sistem prepričanj in vsi programi v podzavesti. Mnogih se sploh ne zavedamo, a ta sistem vodi naše življenje. Dejansko smo njegovi sužnji, pa čeprav se to grozno sliši.
Smo sužnji ? Roboti?
Ljudje reagirajo: »Ne, nisem suženj. Delam, kar hočem. Ne, nisem robot. Zavestno delam, kar delam. Jaz se odločam.«
In hkrati kljub zavestni odločitvi, da bodo naredili nekaj koristnega zase in vsaj teoretično neomejeni svobodi, ki jim vse dopušča, tega ne naredijo. Očitno je nekaj močnejše od njihove zavestne odločitve.
To, kar je močnejše, je podzavest. Lahko rečemo, da je neskončno močnejša od zavesti, ker vedno zmaga.
Sploh lahko uspemo?
Kakšne so potem sploh naše možnosti za uspeh, če se vedno borimo z zavestjo proti podzavesti, ki je močnejša?
Odgovor gre pravzaprav v našo prid. Naše možnosti so namreč ne samo velike, ampak so praktično zagotovljene.
Samo vedeti moramo, kako deluje podzavest. In poznati moram nekaj tehnik za delo s podzavestjo, kar pomeni v končni fazi preprogramiranje podzavesti.
V nadaljevanju seminarja si bomo pogledali še nekaj več informacij o tem. V naslednjem delu pa najprej, kaj je potrebno vedeti za vsaki plan, ki si ga naredimo. In seveda si bomo pogledali, kakšna je glede tega realnost v svetu. In postalo bo jasno, zakaj je svet tak kot je tj. v njem je dosti »megle«…